Reka Sepik sama po sebi ne bi bila nič posebnega. Kot še ena velika reka, če ne bi tekla skozi najbolj divjo, skrivnostno džunglo v zelo oddaljenem svetu, ravno na drugem koncu Zemlje, v Papui Novi Gvineji. Sepik je prav gotovo sinonim neznanega, še neraziskanega in skritega. Že sama dežela vzbuja skrivnosti. O njej krožijo zgodbe o divjih domorodcih, še neodkritih plemenih, o ljudožercih in o čudnih živalih, ki naseljujejo ta nedotaknjeni pragozd.
To je dežela, ki že od nekdaj vzbuja strahospoštovanje, zato še danes ni docela raziskana. Ob reki živijo Papuanci, melanezijsko ljudstvo, ki so dobili ime po svojih skodranih laseh. Zaradi nenehnih nevarnostmi pred poplavami, kačami, krokodili in drugimi živalmi, so si prebivališča zgradili na kolih ob obrežju reke. Arne se je s kanujem, izdolbenim iz enega samega debla orjaškega drevesa spustil po reki in po njej preplul celih 1500 km. Zaradi neznosne tropske vročine in nenehnih nalivov dežja, nevarnih krokodilov, ter izpostavljenosti vsemogočim boleznim, predvsem malariji, je reka Sepik, eden izmed najtežje dostopnih krajev na zemlji.