Največje smetišče na Šrilanki leži poleg dvomilijonskega mesta Colomba, ki dnevno proizvede tudi do 900 ton odpadkov. Po ocenah se naj bi z zbiranjem smeti preživljajo okoli 400 do 2000 družin. V deželi s tako nizkim standardom zavržejo le malo stvari, ki bi imele kakršnokoli vrednost in Šrilanka je s 85 odstotki organskih odpadkov v smeteh, vodilna v vsej Aziji. Še preden smeti odpeljejo na odlagališče jih prebrskajo že reveži in brezdomci z ulic, tako da tja pripeljejo le zares neuporabne organske ostanke. Že ko jih stresajo s smetarskih kamionov pa se jih loti še množica stalnih prebivalcev smetišča in iz njih do zadnjega poberejo plastične, steklene ter kovinske odpadke, ki jih sicer ni prav veliko, a če so pravilno sortirani se jih vseeno da prodati.
Tudi Arne Hodalič je občutil težko življenje, s katerim se morajo prebivalci spopadati vsak dan. Podal se je v barakarska naselja, ki se začenjajo tam, kjer se gnijoče smeti še ne končajo zares. Policija in oblast se jih izogiba in brez vsakršne kontrole se je razpasla trgovina z drogami, alkohol in nasilje pa sta vsakdanja spremljevalca vseh, ki se jim ni uspelo iztrgati iz tega legla kriminala in najrazličnejših zlorab.