IŠČETE NOTRANJI MIR IN SREČO? S TEKOM  BO VELIKO LAŽJE!

Začnite meriti svoje telesne, ne le intelektualnih, finančnih in drugih dosežkov. Naj tek in/ali hoja postaneta del tudi vašega življenja!

V družbi neizprosne naglice, ob nenehnem lovljenju hudičevega repa ne postajamo površni in neobzirni le do sodelavcev,  prijateljev in svojih najbližjih. Takšni žal postajamo tudi do samih sebe, tudi do svojega telesa.

Vsak od nas pozna vsaj kakega »kaveljca«, ki s sedmimi, osmimi,… križi na ramenih hodijo po hribih, kolesarijo, tekajo in še vedno ustvarjalno in polno živijo. Si je mogoče želeti kaj več?
Teči do smrti in zdrav umreti, bi lahko morda lahko v svoji nadutosti še dodali.
Toda za to ni dovolj le občasen sprehod, morda dvakrat na leto nastopiti na kakšno od tekaških, kolesarskih ali drugih rekreativnih prireditev. Vaše telo potrebuje več – potrebuje redno telesno dejavnost.

Le poti v potu svojega obraza nas vodijo do najpomembnejše zmage – zmage nad samim seboj - vodijo k notranjem ravnovesju, k sreči in zdravju. Veliko jih je in različne so. Nekateri prisegajo na partijo tenisa, drugi na »mašine« in škripce v fitnesu, tretji se najraje podijo za žogo. Mnogim Slovencem je najbližje tek in druge vzdržljivostne aktivnosti v naravi. 

Zakaj  je tek v naravi lahko tudi za vas prava izbira? Vsaka telesna dejavnost je boljša od nedejavnosti. Tek na prvi pogled zgleda monotona, dolgočasna dejavnost. Samo na prvi pogled in od daleč. Bolj ko ga boste spoznavali, bolj vam bo lezel pod kožo in v srce. Naj vas poskušam prepričati le z nekaj razlogov, ki pravijo, da je s tekom vredno poizkusiti in ga preizkusiti.

Za srce, a tudi za značaj. Tek kot tudi druge vzdržljivostne dejavnosti sodijo med najbolj vsestransko koristne načine gibanja. Lahko vam pomaga pri uravnavanju krvnih maščob in holesterola ter krvnega tlaka. S tekom ne boste okrepili le svojega srca in mišic, poživili ožilja, izgubili kak kilogram odvečne prtljage in si podaljšali življenje, temveč boste hkrati razvili tudi notranjo trdnost, nepopustljivost – nadgradili svoj značaj. Našli boste svoj notranji mir. Duhovni učitelj Šri Čimnoj pravi, da je to največje bogastvo človeka.

Tečemo (skorajda) kjerkoli in kadarkoli. Vadba teka ne vzame veliko časa in jo je mogoče prilagoditi vsakršnemu dnevnemu ritmu. Dober trening je mogoče opraviti že v 30 minutah. Če temu prištejemo še pripravo, blagodejno prho po končanem teku, vse skupaj ne traja več kot eno uro. Ni izgubljanja časa, saj lahko najdemo zasilno primeren tekaški teren  skorajda kjer koli – tako rekoč od svojih vrat in nazaj.

Tečemo lahko kadar koli; tudi zjutraj pred službo, opoldan med delovnim odmorom ali pozno zvečer s svetilko na glavi. Vsak sam kot ti glede na obveznosti in razpoloženje najbolj ustreza.
Vendarle naj bo tak »ekspresni« pristop k teku in k rekreaciji le izjema – kot izhod v sili. S tem ko pristanemo, da smo pod stresom hitenja še na teku, rekreacija izgubi svoj osnovni namen.

Sprostitev brez hitenja in druženje s prijatelji je gotovo ena od najpomembnejših dimenzij športno rekreativne dejavnosti.  Še posebej organizirana skupinska tekaška vadba so priložnosti, da se zares otresemo službenih in drugih bremen ter skrbi in se skupaj s prijatelji, znanci s podobno življenjsko usmeritvijo med vadbo in po njej tudi ob vrčku piva pozabavamo in družimo. Ko se veseliš dneva skupne vadbe, kot zaljubljen fant naslednjega randija,  je tisto  največ, kar lahko človek lahko dobi pri športni vadbi.

Vadba v naravi šteje dvojno! Narobe bi bilo ocenjevati tek le po tem, kakšne učinke ima na srce in ožilje, koliko kalorij porabimo med ukvarjanjem z njo in koliko bomo z njo zmanjšali količino maščobnega tkiva. To je doseg fitnesa. Ob teku po gozdni jasi, poljskih poteh, parku dobimo mnogo več. Postopno postajamo uglašeni na frekvenco narave. Spet bomo slišali glas ptic, poigravanje vetra, opazili umetnine narave - kar nam je bilo morda prej skrito. Zlitje z naravo nas čustveno obogati in sprosti. Še bolj kot vi sami, bodo to občutili vaši bližnji.

Tako rekoč od zibelke do groba. Dokazano je, da so ob redni vadbi lahko celo 70 letniki na višji ravni vzdržljivostnih sposobnosti kot neaktivni 20-letniki. Vzpodbudno, mar ne? Teči zna vsak, saj nam je tek položen v zibelko. Teoretično torej lahko tečemo celo življenje. Praksa žal kaže drugače. Znali bi že, a marsikdo ne zmore. A to ni odvisno le od emša. Ali zmoremo teči ali ne je odvisno predvsem od našega odnosa do svojega telesa in duha. Vsak sam s svojim načinom življenja določa "rok trajanja" teka, kot vseh ostalih gibalnih in drugih dejavnostih. A naj ne bo to izgovor za lenobo. Če imamo morda kak kilogram preveč in ne moremo teči, bomo začeli s hojo; najprej počasno, vse hitrejšo, v klanec... kmalu bomo pripravljeni tudi za tek.

Da bi začeli teči ne potrebujete drage opreme. Vstopnina v svet hoje in teka so le športni copati in volja. Hoje in teka se ni treba učiti, da bi hodili in tekli. Že ob nekajkratni vadbi in kratkimi napotki ter vzpodbudi izkušenejših prijateljev bo tekaški korak postal lahkotnejši in  racionalnejši.

Druga plat medalje
Opozorilo! Tek ni za vsakogar v vsakem trenutku! Kdor želi teči, mora biti že na relativno visoki ravni telesne kondicije. Tek odsvetujem ob (pre)veliki telesni teži (pri teži za več kot 10 kg višji od cm telesne višine nad 100) , poškodbah nog in hrbtenice, po dolgotrajni neaktivnost (še zlasti v visoki starosti) in posledično slabi vzdržljivosti. V teh primerih bo za uvajanje v tek primernejša hoja, smučarski tek, kolesarjenje, plavanje. Vsako uvajanje v tekaško vadbo pa mora biti zelo postopen proces in nujno prilagojen posamezniku. (o tem naslednjič).

Toda dvoma ni!
Seštevek vseh plusov in potencialnih nevarnostih, ki ob pametnem ravnanju s samim seboj tako ali tako odpadejo, je visoko pozitiven.
Zato izgovorov saj ne zmorem, nimam časa, danes se mi ne da, poskrbeti moram za otroke,…ni več! Kupite si copate in začnite! Sedeče življenje nas uničuje in oropa vsega tistega kar je res vredno.

Začnite meriti svoje telesne, ne le intelektualnih, finančnih in drugih dosežkov. Naj tek in/ali hoja postaneta del tudi vašega življenja!

Skoraj prepričan sem, da boste že po nekaj mesecih delili mnenje ene od tekačic: »S tekom se je moje življenje spremenilo. Pozdravil je moje telo, nahranil dušo in izostril moje misli. Verjamem vase in ko se potrudim po svojih najboljših močeh, zmorem skoraj vse. Če bi vedela, da se bo zgodilo to, bi začela teči že veliko let preje.«

dr. Branko Škof
predstojnik Katedre za atletiko - Fakulteta za šport.