Tekaške poškodbe mišic

Čeprav velikokrat slišim, da je tek zelo nevaren, sem trdno prepričan, da spada med varne športe. Seveda pod pogojem, da se z njim ukvarjamo premišljeno, pri čemer je vsekakor koristno tudi znanje o tekaških poškodbah. Veliko bolj smo namreč varni pred njimi, če poznamo vzroke posameznih poškodb, poleg tega se znamo  tudi pravilno odzvati, če do poškodb kljub vsemu pride.

Športne poškodbe mehkih tkiv in kosti delimo na akutne, ki so posledica delovanja nenadne velike sile – te so veliko pogostejše pri kontaktnih športih (nogomet, košarka), ter na t. i. »over use« ali kronično preobremenitvene poškodbe, ki nastajajo postopoma, in sicer zaradi dolgotrajnega delovanja pogosto ponavljajočih se manjših obremenitev. Večina tekaških poškodb je prav takšnih.

V tem prispevku se bomo posvetili zgolj poškodbam mišic. V prihodnjih člankih pa bomo obravnavali še poškodbe kosti, sklepnih in obsklepnih tkiv, tetiv ter kože.

Poškodbe mišic

Poškodbe mišic lahko razvrstimo v štiri kategorije: zakasnjena mišična občutljivost, akutno natrgana mišica, kronično natrgana mišica in mišični krč.

Zakasnjena mišična občutljivost

Zakasnjena mišična občutljivost ali po domače »muskelfiber« nastane zaradi poškodb na nivoju mišičnih celic, ki povzročijo vnetje. Ta poškodba je značilna za tekače začetnike, vendar lahko doleti tudi že bolj utečene tekače, predvsem takrat, ko spremenijo vadbo (več teka po klancu navzdol, več poskokov, več hitrejših tekov). Pri tej poškodbi se čuti največja bolečina med 12. in 48. uro po obremenitvi. Z rednim in načrtnim treningom pa se lahko izognemo vsem težavam, povezanim s to vrsto poškodbe.

Akutno natrganje mišice

Akutno natrganje mišice lahko nastopi predvsem pri hitrih gibih, posledica česar je takojšnja izguba mišične funkcije. Nenadoma se pojavi močna bolečina in oteklina. Na koži, ki prekriva poškodbo, se pogosto pojavi modrica. Povod za nastanek te poškodbe je lahko neuravnoteženost nasproti si delujočih mišic (npr. močne sprednje stegenske in šibke zadnje stegenske mišice), neogretost, neprožnost, pa tudi utrujenost mišice.

Kronično natrganje mišice (mišični vozli)

Je zelo pogosta nevšečnost tekačev, ki nastane postopoma. Sprva se bolečina pojavi le ob koncu treninga, kasneje že med njim, vendar jo še lahko premostiš, nato pa postane tako močna, da tek ni več mogoč. Prizadene lahko naslednje mišične skupine: zadnje stegenske, sprednje stegenske, mišice v dimljah ali mišice meč. Takšno poškodbo zdravimo predvsem z masažami. Da bi preprečili ponovno kronično natrganje mišice, bodite dosledni pri raztezanju in krepitvi mišic. Dober učinek imajo tudi redne masaže.

Mišični krč

Mišični krč je boleče, nehoteno krčenje mišice. Lahko se pojavi prek noči (zlasti kadar je mišica v skrajšanem položaju) ali kadar bistveno povečate razdaljo teka, kot ste je vajeni (npr. namesto 10 km pretečete 21 km). Težavi se izognete  tako, da bolj sistematično trenirate, dovolj pogosto raztezate mišice ter pred in med vadbo pijete dovolj tekočine, ki naj bo obogatena z magnezijem.

Bodec

Bodec v resnici ni mišična poškodba, je pa zelo boleča izkušnja, ki jo običajno občutite na desni strani trebuha pod rebri. Okoliščin, ki privedejo do bodca, je več: nepravilno dihanje, hranjenje tik pred tekom, slaba telesna pripravljenost, šibkost trebušnega mišičevja, mrzlo vreme in nervoza. Najpogosteje je bodec posledica nepravilnega dihanja, to je dihanja brez uporabe trebušne prepone.

Ko se poškodujemo, ni nikoli lahko. Človeku, ki se redno ukvarja s športom, je v primerjavi s tistim, ki se malo giba, še veliko teže. Takšen človek se namreč veliko močneje zaveda biološke potrebe po gibanju, ki jo ima naše telo. Pri ukvarjanju s tekom bodimo preudarni, saj v nasprotnem primeru tvegamo veliko dobrega, kar nam sicer omogoča tek.

Urban Praprotnik in Ksenija Šimnovec, dr. med.
Objavljeno v Dnevniku.